Marjanu v slovo

Marjanu v slovo

Marjan se je rodil pred 54 leti, kot četrti  otrok, mami Heleni in očetu Francu. Bil je najmlajši in kot otrok s posebnimi potrebami, deležen skrbi celotne družine. Glavni vir dohodka je bila očetova čevljarska delavnica in nekaj zemlje, ki sta, ob vključevanju vseh članov, družini zagotavljala osnovne pogoje za dostojno življenje. Starša sta znala otrokom privzgojiti delavnost in tudi skrb za Marjana. Obiskoval je Šolo s prilagojenim programom, ki je takrat bila v Vrhpolju in se je praktično držala njihove hiše. Po končani šoli se je leta 1987 vključil v delavnice za delo pod posebnimi pogoji v Ajdovščini, današnji Varstveno delovni center Ajdovščina – Vipava. Ker takrat še ni bilo urejenega prevoza za varovance, so ga vozili domači; brata, sestra, snaha, kdor je pač lahko. Marjan je redno in rad prihajal v delavnice in nikoli ni bil odsoten zaradi prevoza. Po mamini smrti je ostal pri očetu in ob pomoči vseh otrok, čeprav so si ti že ustvarili svoje družine, še naprej skupaj lepo skrbeli za njega. Žal je mnogo prezgodaj zaradi bolezni umrla tudi sestra Anica in leta 2008 bil začasno vključen v bivalno enota v Stari Gori. Ko smo leta 2014 odprli bivalno enoto v Vipavi, je med prvimi prišel v Vipavo. Tu se je dobro počutil in njegovi sostanovalci so ga imeli radi.

Skupaj smo preživeli več kot 35 let. Čeprav ni govoril, je s svojim kretnjami in vedenjem znal jasno pokazati svoje počutje. Rad je bil v družbi z vaškimi fanti. Pogosto prihajal v domačo cerkev, pokojnemu gospodu Bercetu pomagal kot ministrant in mu včasih, po svoje, tudi kaj pospravil. Še posebej je bil vesel vsakoletnega letovanja na morju. Skratka zahajal je tja kjer je bil toplo sprejet in zato smo še toliko bolj ponosni, da je pri nas našel svoj drugi dom.

Tudi, ko se mu je zdravstveno stanje pred časom bistveno poslabšalo je še vedno večino dneva preživel v skupini in s svojo mimiko pokazal, da mu je prijetno v tej družbi.

Marjan, tvoja življenjska pot se je iztekla. Počivaj v miru in naj ti bo lahka domača zemlja, nam pa bodo ostali prijetni spomini nate in naše skupno življenje.

Sorodnikom v imenu Varstveno delavnega centra Ajdovščina- Vipava izrekamo globoko sožalje.

 

POGREBNI NAGOVOR NJEGOVE DRUŽINE

Dragi Marjan,

danes se od tebe poslavljamo z veliko žalostjo v srcu, hvaležni, da smo dobršen del tvojega življenja preživeli skupaj, doma v Vrhpolju. S svojim življenjem, spontanostjo, preprostostjo si nas vse obogatil. In vemo, da si čutil in vedel, da smo te imeli radi.

Tudi ti si s svojimi dejanji, nasmehi, razigranostjo, nebesednimi sporočili kazal svojo ljubezen do nas, nam tudi dal svoja imena (Nana, Aka, Jai, Ija, Kakika, Kaka, Kika), za mamo in tata, ki sta ti bila najbližja, pa si zmogel in ohranil imena, ki jih razumejo in prepoznajo vsi.

Življenje ti ni prizanašalo, soočilo te je z izgubo najbližjih – mame, Anice in tata. Upamo, da smo ti praznino ob teh odhajanjih vsaj malo lajšali. V veliko oporo so ti bili prijatelji in zaposleni v VDC Ajdovščina – Vipava, tvoja druga družina in drugi dom, kjer si se počutil sprejetega, varnega, ljubljenega.

Hvala ti za vse trenutke, ko si opazil našo slabo voljo in jo s položeno roko na naših ramenih spremenil v veselje. Hvala za prizore, ki nam bodo za vedno ostali v spominu – kako ure in ure z nasmehom presediš na balkonu in opazuješ mimoidoče, kako z veseljem odhajaš v delavnice, kako vztrajno pometaš kamenčke ob cesti, kako si skuhaš kavo v mrzli vodi, kako se igraš, da si pri maši, poješ alelujo, govoriš v telefonsko slušalko in vneto razlagaš, česar nismo razumeli.

Hvala, ker smo lahko bili deležni tvojega blagoslova.

Dragi Marjan, počivaj v miru.

Deli ta prispevek:

Sonji v slovo

Kjer je cilj, je tudi pot k cilju.

In kjer je osebni cilj,

tam že neka oseba potuje.

To misel avstralske psihiatrinje Elizabeth Lucas je Sonja ob ustanovitvi samostojnega Varstveno delovnega centra Ajdovščina – Vipava vnesla v strateška izhodišča kot rdečo nit. In ta misel je med zaposlenimi prisotna še danes.

Sonja se je po končanem študiju socialnega dela leta 1980 najprej zaposlila v SGP Primorje v kadrovsko socialni  službi. Tam je ostala 15 let.  Zaradi reorganizacije podjetja je ostala brez zaposlitve in se 1995 zaposlila v CIRIUS Vipava. Leta 2003 je skupaj s skupino  odraslih varovancev, ki so zaključili program izobraževanja v CIRIUS Vipava, odšla v novoustanovljeno dnevno enota Vipava, ki je delovala v okviru Centra za socialno delo Ajdovščina.   Leta 2006 je sprejela nov poklicni izziv in postala prva direktorica samostojnega Varstveno delovnega centra Ajdovščina – Vipava. To odgovorno in zahtevno delo je opravlja 6 let, ko  je na svojo želja odšla v enoto Ajdovščina in delala na mestu vodje enote, vse do upokojitve junija 2021.

Sonja je bila odgovorna in vestna delavka. Svoje  življenjske izkušanje, znanje in modrosti, je znala deliti z drugimi. Bila je dobra vodja. Sodelavci in ljudje, s katerimi je delala, so jo zato spoštovali in ji prisluhnili.  Zavedala se je, da je sreča vsakega posameznika največ odvisna od njega samega. Kot kadrovik je dobro vedela kako pomembna je izobrazba. Ljudi  okoli sebe je vzpodbujala, jih opogumljala, da so se izobraževali ali dokončali šolanje.  Pri tem je bila vztrajna in  danes ji je marsikdo hvaležen za to njeno nepopustljivo skrb.

Upokojitve se je zelo veselila. Načrtovala je številne aktivnosti, ki jih bo izvajala in bila je polna optimizma. Žal ji je, kljub temu, da je za svoje zdravje veliko naredila, to preprečila zahrbtna in težka bolezen.

Sonja, tvoja zemeljska pot je tukaj končana. Verjamemo, da je tvoja duša našla svoj cilj. Vsi tisti, ki smo te poznali, pa smo ponosni, da smo  lahko skupaj s teboj, prehodili del poti.

Mami Marčeli, možu Silvestru in sinu Andreju ter ostalim sorodnikom v imenu Varstveno delovnega centra Ajdovščina-Vipava izrekamo iskreno sožalje.

Deli ta prispevek:

V objemu Gore (Kovk 2022)

Taborniški dom na Kovku je spet za nekaj dni postal naš drugi dom. Od 31.5. do 3.6.2022 smo VDC-jevci v njem preživljali odmik od mestnega vsakdana. Že enajsto leto je to naša izbrana destinacija za poletni tabor, ki smo ga letos preimenovali tako, kot ga doživljamo – V OBJEMU GORE. (več …)

Deli ta prispevek:

Miji v slovo…

Mija se je pred 71 leti rodila v Vipavi kot četrti otrok. Kljub svoji drugačnosti, je bila v družini lepo sprejeta. S strani staršev, bratov in sestre, je bila deležna velike ljubezni in pozornosti. Tako je bilo tudi po materini smrti, ko se je oče ponovno poročil in je v hišo prišla  »nova mati«, po imenu Nada. Prevzela je vlogo nadomestne matere ter  Mijo sprejela za svojo. Družina se je povečala še za enega člana.  Žal je družino zaznamovala velika tragedija, smrt najmlajšega brata Gregorja, v času služenja vojaškega roka. Kljub tej neutolažljivi izgubi je bilo za Mijo še naprej  lepo poskrbljeno. Ob pomoči in prizadevanju, predvsem  Nade, se je  po končani šoli za 9 let zaposlila v Invalidskem podjetju Meblo. To je bil tako za Mijo kot Nado velik napor. Zato je bilo odprtje Delavnic pod posebnimi pogoji, sedanji Varstveno delovni Center Ajdovščina – Vipava, veliko olajšanje. Mija je bila vanj vključena od prvega dne, to je februarja 1982.  Letos dopolnila polnih 40 let vključitve. V vseh teh letih skoraj nikoli ni manjkala. Na delo je ni bilo le vsako jesen,  ko je za 10 dni pri sosedovem kmetu marljivo ličkala koruzo.

Bila je sinonim za zdravega človeka, saj nikoli ni bila bolna. V VDC je prihajala vedno dobre volje. Na njenem  delovnem mestu ni smelo zmanjkati delov za sestavljanje, ki jih je vestno, včasih tudi po svoje sestavljala.  Življenjski utrip v delavnicah je opazovala nekoliko od strani, zato so nas mnogokrat presenetili njeni domiselni, nemalokrat hudomušni kratki komentarji, ki so nas nasmejali in ugodno vplivali na dobro vzdušje.

Družina v kateri je živela ji je veliko pomenila. Rada je imela Vipavo in hišo v kateri je živela. Družinski člani so prihajali in odhajali, v hiši pa sta ostajali Mija in Nada. Skupaj sta se udeleževali različnih prireditev in številne nedeljske izlete opravili kar na avtoštop.

Skupaj sta tudi odšli v Dom starejših občanov Ajdovščina. Mija je še naprej redno hodila v VDC, Nada pa se je lahko bolj posvetila svoji veliki ljubezni -knjigi.  Žal se  je epidemija Corone s svojimi lovkami dotaknila tudi Mije. Tako je po daljši bolezni tiho odšla k materi, očetu, bratu Gregorju in mačehi Nadi.

Mia, vemo kako rada si bila v Vipavi, zato naj ti bo lahka vipavska zemlja, sorodnikom pa v imenu Varstveno delovnega centra Ajdovščina – Vipava izrekam globoko sožalje.

Deli ta prispevek:
Skip to content

Spletna stran za delovanje uporablja piškotke. Več informacij

Piškotki so majhne datoteke z informacijami, ki se začasno shranijo na vaš računalnik. Ko se piškotki namestijo na vaš računalnik, o tem niste obveščeni. Glavni namen piškotkov je, da spletni strežniki prepoznajo vaš računalnik in spletni brskalnik, prilagodijo spletno stran ter poskrbijo za enostavnost in hitrost. Piškotki nam omogočijo, da vam prikažemo pravilne informacije, ki jih iščete in vas zanimajo. Z zbiranjem in pomnjenjem informacij o vaših nastavitvah spletnega mesta s pomočjo piškotkov lahko zagotovimo boljšo spletno stran in trženjske izkušnje. Piškotki nam ne dajejo dostopa do računalnika in podatki, ki jih zbiramo preko piškotkov, ne vključujejo osebnih podatkov.

Za potrebe spletne strani www.vdcajvi.si uporabljamo naslednje piškotke:

SEJNI PIŠKOTEK
Nujen za delovanje sistema za urejanje in prikaz vsebin. Ta piškotek skrbi za pravilen sprejem elektronskih sporočil in vsebin na spletni strani. Piškotek se izbriše, ko uporabnik odide s spletne strani.

Zapri