Dvodnevni pohod VDC Ajdovščina-Vipava in PD Križna Gora v Kamniško-Savinjske Alpe
Tudi letos nas je želja, da se podamo višje, v osrčje gora, gnala, da smo skupaj s PD Križna Gora organizirali dvodnevni planinski pohod za naše varovance. Izbrali smo Kamniško- Savinjske Alpe. Naš glavni cilj je bil Kocbekov dom na Korošici. Za pohod se je navdušilo sedem varovancev, trije spremljevalci z VDC-ja in devet članov PD Križna Gora.
Zapeljali smo se do izhodišča in se po obilnem zajtrku podali na pot. Markirana steza nas je najprej vodila čez planino Podvežak. Za nekatere varovance je bil ta vzpon pravi podvig. Pogosto smo počivali in se prilagajali tudi tistim, ki so imeli težave pri hoji. Potrudili smo se in se povzpeli na Lučki dedec (2023m), ki je bil za večino pohodnikov najvišji vrh tega pohoda. Kot na dlani smo imeli pod seboj Kocbekov dom na Korošici – dim iz dimnika na strehi koče je dal vedeti, da nam za večerjo pripravljajo nekaj dobrega. Zelo gostoljubno so nas sprejeli. In za naše fante je bil pravi dogodek, ko so spoznavali druge ljudi, navezali pogovor s planinci iz tujine, opazovali dinamično dogajanje v koči in pred njo…
Po večerji smo odigrali še nogometno tekmo. Na planini Korošica je namreč na nadmorski višini 1800m najvišje ležeče nogometno igrišče v Sloveniji in to smo morali izkoristiti. V kočo nas je prignala manjša ploha, v zameno pa smo potem lahko občudovali krasno mavrico, ki se je pisano razpotegnila čez dolino.
Tudi spanje v koči je nekaj posebnega. Bili smo tako utrujeni, da smo kar popadali po posteljah.
Drugo jutro nas je čakal sestop. Pot nas je vodila čez Moličko planino, kjer stoji stara Kocbekova koča, preurejena v zavetišče, nad njo pa je zgrajena preprosta, a zelo lepa cerkvica sv. Cirila in Metoda. Naša hoja navzdol je sicer bolj počasna in okorna, a večjih težav nismo imeli.
Kamniško – Savinjske Alpe so res slikovite. Očarale so nas s svojimi vrhovi, planinami, s prijaznimi obiskovalci gora, ki smo jih srečevali po poti… Gotovo se bomo še kdaj podali nanje.
Za konec pa še čestitke vsem našim junakom: Urošu, Katji, Štefanu, Davidu, Janezu, obema Matejema. Ker so bili vztrajni, kolegialni, potrpežljivi, polni dobre volje. Hvala vodnici Hermini za njeno srčnost pri vodenju naše planinske ekipe, ki vedno zahteva ogromno prilagajanja. Hvala predsedniku PD Križna gora Dušanu za dobrovoljno spremljanje na pohodu in vso podporo, tudi finančno. In hvala vsem članom društva, ki so se nam pridružili na pohodu in prispevali k pestrosti in sproščenemu vzdušju.