Naša Marinka
V sredini januarja smo proslavljali Marinkino upokojitev. Najprej nas je vse pozdravil direktor Roman, ki se je Marinki zahvalil za dolgoletno sodelovanje in še posebej poudaril, da je bilo Marinkino delo neprecenljivo ter da mu je v posebno čast, da je lahko z njo sodeloval in delal. Sledile so zahvale s strani varovancev, ki so izražale hvaležnost, prijateljstvo, zaupanje in iskrene drobne želje ter program, ki smo ga pripravili Marinkini sodelavci. Ob obujanju veselih in posrečenih dogodkov smo se iskreno nasmejali, ob tem pa smo ugotovili, da nas Marinka zelo dobro pozna, saj je na vsa zastavljena vprašanja v obliki kviza pravilno odgovorila. S tem si je zaslužila nemalo nagrad, ki ji bodo popestrile čas v penziji 🙂
Težko smo izpustili Marinko iz naše srede, saj nam je bila vodja, prijateljica, učiteljica, mama, … Vendar sta poti, ki sta bili deloma skupni, morali iti naprej, vsaka v svojo smer. Tako ostaja pričakovanje na še kakšno srečanje, ostajajo spomini na skupne korake, na raznorazne debate, na vzpone in padce, na spoznanja in na bogate izkušnje, ki smo jih odtisnili drug v drugega in s katerimi smo si bogatili ure in dneve pri delu v delavnici in na naših skupnih srečanjih.
Hvala Marinka za vašo iskrenost, vaš nasmejan obraz, vašo modrost in preudarnost. In kot je v uvodnem govoru povedal Roman: ” Imej se dobro, imej se fajn, ne pozabi na nas, pridi še k nam. Tu te bo vedno čakal širok in velik nasmeh!”.