»Kam gremo pa letos?«, so naši varovanci – planinci neštetokrat spraševali… Za nami je dolgo leto, v katerem nam je COVID odpihnil vse načrte, zato je bil dvodnevni pohod v visokogorje še toliko težje pričakovan. Odločili smo se, da jo mahnemo na Raduho, prijazen dvatisočak v Kamniško – Savinjskih Alpah.

Vremenske napovedi niso obetale najbolje, a naša planinska vodnika Dušan in Hermina sta pogumno odločila, da pohod izpeljemo. Čez noč je od zahoda prešla Slovenijo hladna fronta, nevihte pa so se proti jutru umirile. Skozi sveže umito poletno jutro smo se zapeljali proti Lučam.

Prvo presenečenje nas je čakalo že v Lučah, v »Kavarni S«. Šefica Sonja nam je častila jutranjo kavo, ker takim skupinam ona nikoli ne računa pijače. Kakšna gostoljubna poteza! Drug drugemu smo polepšali dan…

Zapeljali smo se na izhodišče. Po malici smo se najprej povzpeli do Koče na Loki, nato pa pot nadaljevali proti Veliki Raduhi. Megla se je umikala pred nami in se nato popolnoma razkadila. Nezahtevna, a razgibana pot. Na vrhu Raduhe, na višini 2062 metrov, nas je pričakal krasen razgled na vse strani. Koliko lepih, zanimivih vrhov… Bo kateri od njih naš cilj prihodnje leto?

Vračali smo se po krožni poti, ki nas je vodila čez planino Arta. V koči smo povečerjali in spet so se nam vrnile moči. In ker naši fantje ne znajo sedeti križem rok, so takoj poiskali delo – velikanski kup nacepljenih drv, ki jih je bilo potrebno zložiti. Stekla je prava akcija, v katero smo se vsi vključili. V dobri uri so bila drva zgledno zložena. Oskrbnica koče, gospa Mojca, je bila nad tem tako navdušena, da smo njeno hvaležnost in radodarnost občutili cel večer in še naslednje jutro pri bogato obloženi mizi…

V bližini koče je postavljena tudi kapelica, ki so jo letos, ob njeni 30-letnici, prenovili. Zjutraj smo se kar nekaj časa zaustavili v njej. Potem smo se podali še do planine Javorje, kjer sta nam pastirja Berta in Cveto prijazno opisala svoje poletno delo na planini. Kljub vsakodnevnim naporom ga – v idilični naravi, odmaknjena od mestnega vrveža – opravljata s pristnim veseljem.

Sestopili smo do naših vozil in se zapeljali v dolino. Potep po Štajerskem smo izkoristili še za ogled Mozirskega gaja, ki s svojo urejenostjo navdušuje prav v vsakem letnem času. Zadnji skupni postanek pa smo imeli v Logatcu, kjer smo si privoščili pico in še enkrat ‘premleli’ našo dogodivščino.

Naša planinska doživetja so nekaj posebnega. Vsako leto spoznamo in doživimo kaj novega. Košček za koščkom sestavljamo našo sestavljanko Slovenije. Manjka nam še veliko koščkov, ne manjka pa nam vztrajnosti. In že vnaprej se veselimo novih pohodov…

Deli ta prispevek:
Skip to content

Spletna stran za delovanje uporablja piškotke. Več informacij

Piškotki so majhne datoteke z informacijami, ki se začasno shranijo na vaš računalnik. Ko se piškotki namestijo na vaš računalnik, o tem niste obveščeni. Glavni namen piškotkov je, da spletni strežniki prepoznajo vaš računalnik in spletni brskalnik, prilagodijo spletno stran ter poskrbijo za enostavnost in hitrost. Piškotki nam omogočijo, da vam prikažemo pravilne informacije, ki jih iščete in vas zanimajo. Z zbiranjem in pomnjenjem informacij o vaših nastavitvah spletnega mesta s pomočjo piškotkov lahko zagotovimo boljšo spletno stran in trženjske izkušnje. Piškotki nam ne dajejo dostopa do računalnika in podatki, ki jih zbiramo preko piškotkov, ne vključujejo osebnih podatkov.

Za potrebe spletne strani www.vdcajvi.si uporabljamo naslednje piškotke:

SEJNI PIŠKOTEK
Nujen za delovanje sistema za urejanje in prikaz vsebin. Ta piškotek skrbi za pravilen sprejem elektronskih sporočil in vsebin na spletni strani. Piškotek se izbriše, ko uporabnik odide s spletne strani.

Zapri