Miji v slovo…
Mija se je pred 71 leti rodila v Vipavi kot četrti otrok. Kljub svoji drugačnosti, je bila v družini lepo sprejeta. S strani staršev, bratov in sestre, je bila deležna velike ljubezni in pozornosti. Tako je bilo tudi po materini smrti, ko se je oče ponovno poročil in je v hišo prišla »nova mati«, po imenu Nada. Prevzela je vlogo nadomestne matere ter Mijo sprejela za svojo. Družina se je povečala še za enega člana. Žal je družino zaznamovala velika tragedija, smrt najmlajšega brata Gregorja, v času služenja vojaškega roka. Kljub tej neutolažljivi izgubi je bilo za Mijo še naprej lepo poskrbljeno. Ob pomoči in prizadevanju, predvsem Nade, se je po končani šoli za 9 let zaposlila v Invalidskem podjetju Meblo. To je bil tako za Mijo kot Nado velik napor. Zato je bilo odprtje Delavnic pod posebnimi pogoji, sedanji Varstveno delovni Center Ajdovščina – Vipava, veliko olajšanje. Mija je bila vanj vključena od prvega dne, to je februarja 1982. Letos dopolnila polnih 40 let vključitve. V vseh teh letih skoraj nikoli ni manjkala. Na delo je ni bilo le vsako jesen, ko je za 10 dni pri sosedovem kmetu marljivo ličkala koruzo.
Bila je sinonim za zdravega človeka, saj nikoli ni bila bolna. V VDC je prihajala vedno dobre volje. Na njenem delovnem mestu ni smelo zmanjkati delov za sestavljanje, ki jih je vestno, včasih tudi po svoje sestavljala. Življenjski utrip v delavnicah je opazovala nekoliko od strani, zato so nas mnogokrat presenetili njeni domiselni, nemalokrat hudomušni kratki komentarji, ki so nas nasmejali in ugodno vplivali na dobro vzdušje.
Družina v kateri je živela ji je veliko pomenila. Rada je imela Vipavo in hišo v kateri je živela. Družinski člani so prihajali in odhajali, v hiši pa sta ostajali Mija in Nada. Skupaj sta se udeleževali različnih prireditev in številne nedeljske izlete opravili kar na avtoštop.
Skupaj sta tudi odšli v Dom starejših občanov Ajdovščina. Mija je še naprej redno hodila v VDC, Nada pa se je lahko bolj posvetila svoji veliki ljubezni -knjigi. Žal se je epidemija Corone s svojimi lovkami dotaknila tudi Mije. Tako je po daljši bolezni tiho odšla k materi, očetu, bratu Gregorju in mačehi Nadi.
Mia, vemo kako rada si bila v Vipavi, zato naj ti bo lahka vipavska zemlja, sorodnikom pa v imenu Varstveno delovnega centra Ajdovščina – Vipava izrekam globoko sožalje.