Tjaši v slovo…
V četrtek zjutraj je bilo težko sprejeti besede, da je naša Tjaša za vedno zaspala. V zadnjem času ji je bolezen vedno pogosteje preprečevala, da bi dopoldneve lahko preživljala v naši družbi. To nas je navdajalo s skrbjo a upanje, da bo vse še dobro, nas ni zapustilo.
Modri avtomobil mame Dorice je vsak dan naznanjal Tjašin prihod in njeno mesto ob oknu se je zapolnilo. Namesto ust, so govorile njene iskrive oči in nam sporočale kdaj je vesela, radovedna, hvaležna… pa tudi kdaj je jezna, žalostna, kdaj jo boli. Opazovala je dogajanje okrog sebe in nas poslušala, se veselila sprehodov in izletov. Čudovito je bilo opazovati skrb, naklonjenost in ljubezen, ki so ji jo namenjali tudi njeni sovarovanci.
Dan, ko je bila zadnjič z nami ni bil nič posebnega, saj smo bili prepričani, da se naslednji dan spet vidimo. A Tjaša ni več prišla in prostor ob oknu, brez nje ne bo več isti. Hvaležni pa smo, da je bila 17 let let del naše VDC- jevske družine in z nami za vedno ostaja v spominih.
Naj ji bo lepo med angeli.
Vsi iz VDC Ajdovščina – Vipava