Letošnjega dvodnevnega pohoda, ki smo ga organizirali 2. in 3. julija 2025, smo se veselili zaradi več razlogov – največja atrakcija je bila vožnja z vlakom do izhodišča pohoda v Bohinjski Bistrici. In seveda tudi pohod na nove, nam še neznane planine in vrhove, pa odlična družba, prenočevanje v planinski koči in še in še… Glavni cilj pa je bila Orožnova koča pod Liscem.
Naša nekoliko razširjena pohodniška ekipa s planinskima vodnikoma Hermino in Dušanom se je zgodaj zjutraj zbrala na železniškem postajališču v Solkanu. Nestrpno smo čakali na vlak. Ko je končno pripeljal izza ovinka in se ustavil, smo se povzpeli nanj, nato pa se prepustili umirjenim tresljajem in vožnji po slikoviti Soški dolini, po Baški grapi in potem skozi dolg predor na bohinjsko stran. V Bohinjski Bistrici smo izstopili, si oprtali težke nahrbtnike in se občudujoče ozrli proti mogočnim goram v okolici. In vzeli pot pod noge. Jutranja svežina nam je pomagala, da hoja ni bila prenaporna, med strmim vzponom proti koči na Planini za Liscem pa nam je gozd nudil hladno zavetje. V prijetni družbi smo klepetaje premagovali višinske metre in kar pozabili na napore. Kar začudili smo se, ko smo po dobrih treh urah hoje že dosegli planino. Zaradi sproščenega sprejema v planinski koči smo se hitro počutili kot doma. Popoldan smo se odpravili še na Lisec, najvišjo točko našega pohoda. Na 1653 metrih se odpre čudovit razgled na Bohinjsko jezero, na Karavanke in vrhove Julijcev, tudi na očak Triglav. S polnimi pljuči smo zajemali svež gorski zrak, občudovali pisano cvetlično planjavo in uživali v prijetni naravni klimi. Po sestopu z vrha smo se namestili v koči. Sledila je večerja, druženje, smeh in klepet dolgo v noč… Zjutraj smo se poslovili od prijaznih oskrbnikov in se počasi spustili v dolino. Naš pohod smo zaključili v piceriji, ob slastni pici smo pozabili na trudne noge in vse napore.
In potem spet pričakovanje vlaka na železniški postaji in vožnja v obratni smeri kot prejšnji dan, tokrat do Nove Gorice. Mikal nas je ogled moderno prenovljene novogoriške železniške postaje in res je bilo kaj videti. Ko je v četrtek popoldan, na vrhuncu vročinskega vala, v nas z vso silo butnil razgret mestni zrak, smo bili še toliko bolj veseli naše odločitve za odmik v gore.
Planinskemu društvu Križna gora smo hvaležni, ker nam že vrsto let pomaga načrtovati in izpeljati čudovite pohode. Pohode, polne pripetljajev in doživetij, ki tako zelo obogatijo naš vsakdan, da se z njimi še dolgo ‘grejemo’ in z veseljem obujamo spomine.
