Janko Černigoj je bil človek, ki je med nas prinašal veliko več, kot se je morda sam zavedal. Njegovo življenje je bilo prekratko, a odtis, ki ga je pustil, je izjemno svetel.

V našem VDC-ju je bil Janko preprosto – Janko. Prihajal je s svojo energijo, s svojim humorjem – in s svojo zamudo.

Kosilo je nanj skoraj vedno čakalo. Punce so ga pogrevale in točno vedele, kaj ima rad in česa ne mara. Zelenih stvari na krožniku pač ne – in večkrat smo se pohecali, da če že mora biti zelena barva, naj bo ta kvečjemu na pločevinki.

Reševanje križank mu je bilo v veselje. A ni jih reševal tiho – ob tem je zabaval celo skupino.

Imel je neverjeten občutek za ljudi. Znal je podražiti na način, da je človeka povzdignil. Nikoli ni prizadel, vedno povezal.

Njegova prijateljstva so bila dolga in trdna. Z nekaterimi je bil povezan že od mladih let, ko so se spoznali v takratnem zavodu. Skozi ves ta čas so nastali številni lepi spomini, ki jih v teh dneh še posebej radi obujamo.

Tudi z zaposlenimi je stkal lepe odnose. Za vsakega je našel dobro besedo, iskreno pokazal hvaležnost in prosil za pomoč le takrat, ko res ni zmogel sam.

Janko je bil ustvarjalen in poln energije. Glasbenik, plesalec, inovator, izdelovalec ur.
Spominjamo se ga, kako rad je imel glasbo – in kako je k nam prišel s tistim velikim zvočnikom, ki ga je montiral pod svoj voziček in po kosilu naredil pravi mali žur.

Posebno mesto v njegovem življenju je imela tudi služba v podjetju Škrlj iz Batuj, s katerim smo v VDC-ju dolga leta sodelovali. Ljudje tam niso bili le sodelavci – bili so njegova ekipa, njegovi prijatelji. Tam se je počutil sprejetega, cenjenega in vključenega.

Janko, nikoli se nisi pustil zlomiti in nisi izgubljal časa za to, česa nisi imel ali zmogel. Veliko raje si govoril o tem, kaj še želiš doživeti.

Vedno si znal zares živeti.  In še nas si, čisto po tihem in nezavedno, učil, kako se živi – z optimizmom, z voljo in z nasmehom, tudi takrat, ko bi ga marsikdo že zdavnaj izgubil.

Hvala ti, Janko, da smo bili lahko tvoji sopotniki in prijatelji.

Sedaj pa počivaj v miru. V glasbi, v svetlobi in v vseh naših spominih, ki bodo še dolgo igrali tako glasno, kot je igral tvoj zvočnik.