Pod okriljem PD Križna gora smo tudi letos izvedli dvodnevni pohod. Tokrat smo se odpravili na Gorenjsko in odkrivali čudesa Julijskih Alp. Za cilj smo si izbrali Slemenovo špico in ledeniško dolino Tamar.

 S kombijem smo se zapeljali do Mihovega doma,  ki smo ga rezervirali za prenočevanje. To je manjša planinska koča, zgrajena ob vršiški cesti, na pol poti med Kranjsko Goro in Vršičem. Z avtobusom smo se peljali na Vršič, najvišji slovenski cestni prelaz. Vzeli smo pot pod noge in sledili smerokazom in markacijam. Po stezi, speljani med mogočnimi macesni, smo se povzpeli na 1911 metrov visoko Slemenovo špico. Med potjo smo občudovali bližnje vrhove Julijcev, na samem vrhu pa se je odprl še slikovit razgled na dolino pod Poncami. Narava je zares osupljivo lepa. Ne čudi nas, da so prav ta kraj filmski mojstri izbrali tudi za snemanje filma Kekec.

Med vračanjem smo na Vršiču obiskali še Tičarjev dom, Erjavčevo kočo in Kočo na gozdu in si v naše Planinske dnevnike pridno vtiskali žige. Ustavili smo se tudi pri Ruski kapelici in se spomnili ruskih vojnih ujetnikov, ki so med 1. sv. vojno  gradili cesto na Vršič.

V Mihovem domu so nas oskrbniki prijazno sprejeli. Po odlični večerji smo se še malo zadržali pred kočo in poklepetali z drugimi planinci, potem pa utrujeni zaspali. Naslednje jutro po zajtrku smo se poslovili od naših gostiteljev in se zapeljali do Planice. Z občudovanjem smo si ogledali moderno urejen skakalni center, kjer se treningi in druge aktivnosti odvijajo čez celo leto. Potem smo se odpravili v Tamar, idilično ledeniško dolino v Triglavskem narodnem parku. Pred kočo v Tamarju smo si privoščili pijačo in štruklje in se vrnili na izhodišče. Zapeljali smo se še v Mojstrano in si z zanimanjem ogledali Slovenski planinski muzej. Picerija v bližini muzeja pa je bila končna točka našega dvodnevnega potepanja po Gorenjski.

Lepote naše Slovenije nas zmeraj znova prevzamejo. Da smo se teh čarov lahko zares naužili, je pripomoglo tudi vreme, ki nam je kljub slabšim obetom odlično služilo. Glavni namen pohoda je bil dosežen – šli smo v naravo, se nadihali svežega zraka, raziskali  nove poti, bili smo skupaj in imeli smo se lepo.

Smo ponosni člani Planinskega društva Križna gora. Hvaležni smo za sodelovanje, ki med društvom in našim VDC zgledno poteka že vrsto let.  In nam neizmerno bogati življenje.