Praznični dnevi v začetku novembra nas spodbudijo, da pomislimo tudi na vse tiste, ki jih ni več med nami. Da jih obiščemo na pokopališčih in obudimo spomin nanje. Na grobove vseh sodelavcev in uporabnikov, ki so kdaj obiskovali VDC Ajdovščina -Vipava, smo položili sveče, ki smo jih zanje sami izdelali.
‘Žiga žaga poje žaga, rom pom pom kladivo,
mi pa vsi najboljše volje delamo marljivo…’
S temi preprostimi otroškimi verzi lahko najbolje opišemo delovno vzdušje, ki je bilo oktobra v našem VDC. Postali smo prava lesna delavnica. Žaga, kladivo, dleto, pila, brusni papir, tračna žaga, vrtalni stroj… – vse nam je prišlo prav, ko smo obdelovali posušene bukove veje. Razžaganim in obrušenim polenom smo dodali še izrezljane plamenčke iz lesa. S pirografom smo vžigali simbolna znamenja na lesene sveče in jih okrasili. In s ponosom občudovali, kakšni lični izdelki so nastali.
Potem smo se odpravili na pokopališča, na katerih počivajo naši pokojni uporabniki in sodelavci. V Vrtovinu, Stomažu, Skriljah, na Planini, Slapu, Vrhpolju, Vipavi in Ajdovščini smo poiskali njihove grobove in nanje položili lesene sveče. In se s hvaležnostjo spomnili vseh, ki so v minulih letih skupaj z nami soustvarjali življenje in delo v našem VDC.
S pridnimi rokami in malo domišljije smo navadnim bukovim polenom vdahnili povsem drug pomen – kot sveče so na grobovih postale simbol ljubezni in spomina na vse, ki smo jih imeli radi, a jih ni več med nami. Ostajajo pa v naših srcih in naših spominih.
